Zapisi s popotovanja po Down Under

Začetek dolgopričakovanega popotovanja po Australiji je pred vrati. Pravzaprav po Quenslandu. Če sem še bolj natančen po East Coast med mestoma Brisbane in Cairns. Pot je dolga 1700km po obali in par sto km daljša po notranjosti.
Ampak prvo je potrebno do tja priti. In pot do Austrlalije ni krakta ... nak, preklemansko dolga je.
Pot bomo začeli iz Ljubljane, do Londona, pa do Dubaja in Singapurja in potem proti Brisbane. Začetek poti 19 junija ob 0720, predviden prihod v Brisbane 21 junija ob 0130. Od tega same vožnje z letalom cca 26 ur, ostalo čakanja po letališčih. Vsi smo v pričakovanju, tudi zato, ker si cel mesec počitnic že dooooolgo nismo privoščili.

Pa lepo po vrsti, kronološko.


>>>>> slike >>> clicky-click <<< photos (a lot of them)




sobota, 19/6

prevzeli avto, Jucy Choppa, funny car.
odhod iz Brisbane >>> smer Cairns

Hervey Bay - oposum, papagaji, trajekt to Fraser

sobota, 26/6 

Mareeba po Savannah Way

Undara
Townsville
srečujemo Road Traine
mala farma kjer strežejo čaj in kavo, konj z mavričnim repom, pony
Prva bencinska črpalka po 350km, med dvema naseljema 300km ničesar.

sreda, 07/7 - 290km
Townsville
Whitsunday
zmenimo se za celodnevni izletza naslednji dan na notranji koralni greben s katamaranom.

četrtek, 08/7 
Whitsunday
katamaran Illusions
Hayman Island Blue Pearl Bay - otok spada v skupino Whitsunday Islands in je najsevernejši in najbližji velikemu koralnemu grebenu.
Z Janijen greva na potop - vidljivost slaba, živelj povprečen, voda hladna
Na ladji skupaj z avstrijskem zdravnikom, poročenim z Avstralko. Potreboval je 7 let, da je dobil vsa dovoljenja za delo kot zdravnik v Avstraliji.

petek, 09/7 - 460km
Whitsunday
Mount Etna
Capricorn Cave Park
Rockhampton

sobota, 10/7 - 420km
Rockhampton
Gin Gin
Maryborough - Queen Park

nedelja, 11/7 - 290km
Maryborough
Beerwah - Australian Zoo - Steve Ervin Zoo Park, živalski vrt, ki ga sedaj vodi žena z otroci. Velik, veliko živali in rastlinja, razno razni šovi. Všeč mi je bilo kako predstavljajo ljudem živali - v živo, lahko se jih dotakneš, pobožaš.
Nataša imela bližnje srečanje tretje vrste ... s kengurujem, ki se je "prodajal" za Dejana Zavca.
Brisbane - Anita

ponedeljek, 12/7
Vrnili avto Jucy Choppa

Kosilo z Anito v mestu.
Šopping, Uggi trgovine
Popoldanski potep po Roma mestnem parku, ki je čudovit.

torek, 13/7
Natašin rojstni dan
Izlet na Stradbroke Island - sprehod po prečudovitih palaža, videli jato delfinov, velikokrat se da videti kite
Zvečer proslava s torto.

sreda, 14/7
Izlet na Wellington Point,
sprehod do KingIsland z Anito, bosanko Abby ki prav tako išče svoj prostor pod soncem v Avstraliji,
nazaj grede tako močna plima, da je zalilo pot in sva morala z Janijem najti pot do celine kar po morju
Popoldne izlet v Botanični vrt.
Zvečer pakiranje prtljage in odhod na letališče.

četrtek, 15/7 
Brisbane - Singapore - Dubai

petek, 16/7
Dubai - London - Brnik
Ljubo doma, kdor ga ima.

ZA

> cene
   - na plan mirno dodajte še 25%, če pa se hranite zunaj še več

FAKTI & NASVETI
> dooolge razdalje, v AUS gre cela EUR pa še precej ostane nepokritega. Videz zelo vara, vse je veliko večje in bolj daleč kot izgleda.

> povsod (kampi, izleti) vas sprašujejo za osebnimi podatki in tel ali e-mail (just in case če kaj pozabite). Navadite se na to.


ZAKLJUČEK
Kontinent, ki te s svojo ranolikostjo mora očarati, ki veliko obljublja, in ki čaka da ga poskusite osvojiti. Kaj več kot poskus vam tako ali tako ne bo uspel. Lahko pa doživite kup lepih trnutkov in čudovitih pogledov. 
Velik ZA. Australia, here I come again!

Človek bi lahko pomislil, da imaš po recimo 10 obiskih istega kraja že vsega dovolj. Pa ni tako.
Vsakič je kaj novega. Tokrat smo poleg toplega morja in sončnega vremena doživeli čisto pravo tropsko nevihto. Na Sinaju? Pri vsej neskončni puščavi in vsem pesku? Jap! Ne moreš verjamit! Šest (6!) ur je nalivalo, grmelo, nebo se je bliskalo, kot bi ga nekdo priklučil na kakšno jedrsko elektrarno.
Voda nama je zalila kolibo, tekla je s stropa, po stenah, pod vrati, celo is stikal in vtičnic. Noro! Vso robo sva na hitro zbasala v potapljaške torbe, vse skupaj zvekla k nama na posteljo ter čakala. In čakala, čakala,... domačini so bili tako prestrašeni, da so rabili nekaj časa preden so ugotovili, da nas morajo preseliti kam višje. In tudi so. Le da hiše tu niso narejene za dež in zgodba se je ponovila. Tokrat ni bilo druge rešitve kot vztrajati. Po prestani nevihti sva vsa izmučena in neprespana vse jogije, ki so bili na voljo zvlekla enega na drugega, se spravila na vrh ... in zaspala.
Drugo jutro je bilo videti posledice.  Povsod polno globokih kanalov, ki jih je na svoji poti sprala voda, glavne ceste je na več delih čisto odplaknilo. Premiki z avtomobili so bili zelo otežkočeni, na nekatere lokacije pa z avti ni bilo moč priti.
Tudi morje je bilo zaradi ciklona in nizkega zračnega tlaka višje za meter do dva od normale, ter precej razburkano. Ladje dva dni niso smele na morje.
Torej nam ni preostalo nič drugega, kot ostati tam, kjer smo.  Izležavanje maksimalno in polnjenje baterij.  Plaža, čaj, plaža, knjiga, dremež, čaj, knjiga, plaža,.... izgledalo je da bo šlo v nedogled. Pa ni. Tretji dan po poplavah (mimogrede odplavilo naj bi nekaj vasi v goratem delu Sinaja in bilo naj bi okoli 60 mrtvih) smo se lahko prvič odpravili proti Sharmu na Old Market. Posledice popolav so bile še vedno vidne, v trgovinah je bilo zelo lepo videti vodne črte nastale zaradi poplav. Nekje meter visoko nad tlemi. Po cestah so imeli raprostrte z vodo prepojene tepihe, ki so se počasi sušili. Baje da takega dežja niso imeli najmanj 14 let. Če pomislim, takrat tudi vseh hotelov ni bilo. In prav lepo je bilo.
V glavnem imeli smo se oh in sploh in tko naprej ...  baterije napolnjene ... pripravljeni za nove zmage.
In še se vrnemo.
slike >>> clicky-click <<< photos

Srečno novo leto 2010
Happy New Year 2010

Nova igračka je pri hiši. Čistokrvni fisheye.
Nekaj fotografij s prvega potepa >>> click – click <<< photos
 

S kratkega septemberskega dopusta v Dubrovniku.
Matr, kaj je pasalo.
Pictures/ slike   >>> click – click <<< photos

Z zadnjega potepa.
Pictures/ slike   >>> click – click <<< photos

Že en čas nazaj, se še kdo spomni?  Popotovanje od Kranja do doline kralja Matjaža in naazaaaaj.
Če zgodbo s tremi viški dneva skrajšam na dva:
1. Hrana pri Škrubiju - užitek.
2. Povratek domov - preludij za pokrov školjke in WC papir.
Pictures/ slike   >>> click – click <<< photos
Do naslednjič ...

Slovenia-Croatia
28/8/2009 - 06/9/2009
Pictures/ slike   >>> click – click <<< photos

Link do slikic   >>> click - click <<< photos

Z zadnjega večernega sprehoda.
Po celodnevnem sedenju na predavanjih je prav pasalo pretegniti ude.
>>> click - click <<< photos

Holland Combi Dream Team Tour 2009 (v delu/Work in Progress)
Pojdi z menoj,
da ti zasije sreča v očeh,
če pozabiš na vse,
se ti nov svet odpre
in življenje lepše je.
Zadnje čase nimamo veliko problemov z odločitvami kam, kdaj in kako. To pot smo potrebovali točno toliko, kot je potrebno, da en "ta kratek"  opravi svojo življenjsko funkcijo, t.j. pogreje.
Tokrat je naš cilj Amsterdam, cca 1250km severo-zahodno od doma. Nas 7, en kombi, nekaj prtljage in ... off we go bi rekli. Z vsemi počitki (na 2 uri), točenjem goriva, pa še kaj bi se našlo smo potrebovali dobrih 12 ur. V redu, ni kaj.
Nizozemska - država za katero nikoli nisem mogle reči ali mi je všeč ali ne. Edino kar sem vedel, je to, da govorijo tako, kot bi se jim dvigovalo po hrani narejeni s starim oljem. Točno tako, ja ... za kozlat.
Prvi vtis ... ga pravzaprav ni bilo ... cestne črte so švigale mimo mene še dobre pol ure po tistem, ko sem v izbranem hotelu butnil prvi whisky in ga poplaknil s pivom. Ustavite zemljo, hočem izstopiti.
Ker imamo samo 5 dni na voljo je imel doma narejeni plan ogledov ubijalski ritem. Dnevno 2-3 različne lokacije.
Danes lahko rečem, da smo naredili dober plan (lahko pa da smo imeli samo noro srečo) in ogledali smo si res veliko zanimivosti.
Najprej Keukenhof, če poenostavim, nekaj podobnega kot naš Arboretum vendar veliiikkkoooo večji in seveda bolj urejen. Vseeno smo na Nizozemskem, deželi rož. Ogledali smo si tudi borzo cvetja, Den Haag, Volendam, Edam - znan po siru, kjer smo kupili Gaudo (bravo mi), Katwijk, Delft, Marken, in še in še ... ampak imena mest so tako zaj...., da se jih nisem uspel zapomniti. Se pozna tudi rahel osip sivih celic.
Toplo priporočan ogled Zaanse Schaans, del starega ohranjenega mesta z nekaj mlini.
Kaj še? Nizozemska - ena sama voda - slana, sladka. Kanal pri kanalu, kot en ogromni labirint na vodi.
Urejena, čista, kjer nič ni zastonj. Precej draga (za naše pojme). Vetrovno, dež, plohe, nevihte, sonce, vsega je bilo dovolje v času našega potepa.
Se nadaljuje ...
>>> click - click <<< photos
Pojdi z menoj,
srce pokaže ti pravo pot,
vse do zvezd in še dlje,
ta noč najina je,
vzemi le nasmeh seboj
in pojdi z menoj.
(Rebeka Dremelj)

Non, Je Ne Regrette Rien
Non, Rien De Rien, Non, Je Ne Regrette Rien
Ni Le Bien Qu'on M'a Fait, Ni Le Mal
Tout Ca M'est Bien Egal
Non, Rien De Rien, Non, Je Ne Regrette Rien
C'est Paye, Balaye, Oublie, Je Me Fous Du Passe
Avec Mes Souvenirs J'ai Allume Le Feu
Mes Shagrins, Mes Plaisirs,
Je N'ai Plus Besoin D'eux
Balaye Les Amours Avec Leurs Tremolos
Balaye Pour Toujours
Je Reparas A Zero
Non, Rien De Rien, Non, Je Ne Regrette Rien
Ni Le Bien Qu'on M'a Fait, Ni Le Mal
Tout Ca M'est Bien Egal
Non, Rien De Rien, Non, Je Ne Regrette Rien
Ma Vie, Car Me Joies
Aujourd'hui Ca Commence Avec Toi.
(Edith Piaf)


Trotlzihr shapshoti s sprehodov.
>>> click - click <<< photos

I don't know where I'm going
But, I sure know where I've been,
...
here I go again on my own
Goin' down the only road I've ever known,
...
Naš prvi letošnji "upokojenski" izlet. Na tržaški Kras, k slovenskim zamejcem. Tako jim pravimo, čeprav ... čeprav ne vemo zakaj in kaj bi pravzaprav z njimi. Zamejski Slovenci, kako da ne ... še s svojimi ne vemo kaj bi.
Kakorkoli,  tokrat sta izlet pripravila Mini&Breda in okoli izbrane poti ni debate.
Pot nas vodi ... po avtocesti (rezultat napredka) ... vse do Italije in naprej ... do odcepa za Opčine, naprej proti Colu in vasici Repen.
Avte pustimo pod gričem in se peš odpravimo proti cerkvi Repentabor, ki ima zelo zanimivo zgodovino. Legenda pravi, da je ime Repentabor nastalo v časih, ko so ga napadali Turki. Ko je braniteljem zmanjkalo kamnov, so na napadalce začeli metati repo. Turki so se neznanega orožja menda tako ustrašili, da so jo jadrno popihali.  S tistih časov se na vzhodni strani vidi še približno 10m starega obzidja, jarek, ki je obzidje obdajal, pa je zasut. Zanimiva je še župnijska hiša gotskega sloga in občinska hiša, zgrajena na skali, visoki 3m. Tabor (418m) je lepa razgledna točka.
S hriba se spustimo v vas. Značilnosti so vaški vodnjak, kraška hiša (tokrat zaprta za obiske) in pa stari kamniti portali, ki stojijo pred hišami. Napisani so v starem slovenskem jeziku, datirajo pa preko 200 let nazaj. Zanimivo je tudi manjše jezerce. Za pot do tja povprašamo domačina, ki nam prijazno, v zamejski slovenščini pojasni kako do tja. Prčji dol je podolgovata dolina, globoka do 70m. Na dnu, med drevjem, posajenim zaradi lepšega videza, se skriva jezerce. Po širini meri približno 30m in je prava oaza za vodne rastline. Zaradi stalnega vodnega vira je vegetacija zelo bujna.
Naslednja postaja je Grotta Gigante, podzemna jama, baje z največjo podzemno dvorano v Evropi. Nahaja se v bližini vasi Brščiki. In res, dvorana je velika. Nekaj čez 100m globoka, s premerom tudi okoli 100m. Z zanimivimi kapniki, lepo osvetljena. Vendar - pozor - čaka vas cca 500 stopnic. Najprej gre skoraj vertikalno navzdol in potem po drugi strani enako navzgor. Pogledi v jami so lepi, razsvetljana domiselna, temperatura stalna, 11C. V isti vasici najdete tudi Pavla Hrovatina (Paolo Hrovatin) umetnika, ki dela male čudeže iz kamna. Če imate čas, se ustavite pri njem, prijazno vam bo povedal in razkazal kaj, kako, s čim obdeluje kamen. Njegovi zdelki so tudi naprodaj.
Zadnja postaja, največja znamenitost naše poti je bil Devinski grad, (Castello di Duino). Njegovi lastniki, grofje Turn un Taxix od nekdaj naklonjeni raznoraznim novostim, kot tudi kulturi in znanost. Iznajldi in pričeli so razpošiljanje pošte s poštno kočijo. Proti gradu vodi sprehajalna pot s prekrasnimi pogledi na zalive v tržaškem morju. pot je poimenovana poRainer Maria Rilke-ju, znanemu da so njegova dela zelo zaznamovana filozofa Schopenhauer in Nietzsche, velik vpliv sta imela na njegov kritičen pogled na krščanstvo. Grad je bil (tudi) zaprt , uradno naj bi ga odprli dan kasneje. Škoda.
Počasi se je pričelo temniti, zato smo svoje (plehante) konjičke obrnili proti domu.
Kaj reči. Lep izlet, predvsem me je presenetilo, da sploh nisem imel občutka, da sem v Italiji. Povsod dvojezične table in povsod so govorili slovensko. Tudi med seboj, na ulici, v gostilni,...
In to je to. Čakam na naš naslednji "upokojenski" izlet. Mislim, da ima pri njem tudi moja malenkost nekaj zraven. Če čisto nič drugega, se ga vsaj udeležim.
Slikovni del zgodbe vidite na povezavi >>> click-click <<< photos
But, here I go again,
Here I go again,
Here I go again,
Here I go,
Here I go again...

On the road again
Goin' places that I've never been
Seein' things that I may never see again,
And I can't wait to get on the road again.
Tokrat v Cinque Terre ali kot radi sami skrajsajo 5 terre. Ime izhaja iz petih vasic (Riomaggiore, Manarola, Corniglia, Vernazza, Monterosso al Mare), ki so med seboj povezane z zeleznisko povezavo. Do tja je nekaj vec kot 600km, odvisno kje v Sloveniji zacnete pot.
Kje tocno se nahajajo 5 terre si poglejte na >>> 5 terre Google maps
Imeli smo sreco z vremenom, tako, da smo lahko pot med Vernazzo in Monterosso al Mare prehodili, kljub temu, da so vse poti uradno zaprte. Razlog - manjsi zemeljski plazovi so odnesli sprehajalne poti. Ne vem sicer, kako je stanje na ostalih odsekih, vendar na tem nismo imeli tezav s prehodnostjo. Seveda ob predpostavki, da ste pohodnisko obuti.
Med Riomaggioe in Manarolo vodi pot Via dell Amore (pot zaljubljenih). Urejena sprehajalna pot z lepimi razgledi, se posebej ob soncnem zahodu. Potrebno je placati vstopnino in sicer 5EUR/osebo.
Lepa in slikovita je tudi pot, ki pelje iz Manarole proti Cornigliji, vendar se po nekaterih podatkih pred Corniglijo konca in mozno priti v naslednjo vasico.
Povsod limone, mandarine, pomarance, urejeni vinogradi, cvetoci rozmarin, kaktusi, aloa, prava pasa za oci in blagodejno pomirjujoce mediteranske disave.
Ce se mislite o prehodnosti poti pozanimati v Turist Information Office, potem vam povem iz lastnih izkusenj, da niso najbolj informativni glede tocnosti informacij, ki jih dobite pri njih. V nasem primeru niti ena od kar nekaj informacij ni drzala. Italija pac, bi lahko rekli. Bolje je povprasati popotnike, ki jih srecate na poti, tako kot smo jih mi.
Vasice so majhne, lustne, v tem casu mirne, turistov bolj za vzorec. Lokali vecinoma zaprti, nekaj gostilnic se pozno popoldne (cca ob 1800-1830) odpre. Cene visoke, kaj ces, 5 terre so zelo popoularne, zato je treba placati svojo ceno.
S prenociscem smo imeli sreco, dobili smo ga v Riomaggiore in to celo hiso (apartma in dve sobi) v kateri lahko prespi 8 oseb. Zelo lepo opremljeno, cena sprejemljiva. Vec info na Casa Lorenza.
Ce ste ravno v tem koncu Italije in vam je ostalo nekaj casa, si lahko ogledate tudi posevni stolp v Pisi (cca 90km stran proti jugu) in pa lepo mestece Lucca (cca 70km stran proti jugu), nekoc glavno mesto Toscane.
Kaj se? Imeli smo se lepo, uzivali v svezem morskem zraku in prelepih pogledih ter italijanski kulinariki. Priporocam. Ce pomislim, kako mora biti tam maja ali junija meseca, pa .... ZELO PRIPOROCAM.
On the road again
Like a band of gypsies we go down the highway
We're the best of friends
Insisting that the world be turnin' our way
And our way
Is on the road again.


Se slikovni del >>> clicky-click <<< photos

Ce sem se v prejsnjem prispevku hvalil z 10C v Angliji, potem ...
Pozabite, brez veze, poglejte raje te podatke spodaj.
Zrak 27C (v senci), voda 24C (na globini 25m), plavo nebo, sonce, brezvetrje.
Kraj zlocina? Just arround the corner. No ja, 3 urce pa firkeljc od doma pa res. Proti jugu. Z letalom, da ne bo pomote.
Sharm El Sheikh/Shark's Bay/Sinaj/Egipt Vam je zdaj jasno kje?
Cas zlocina? Januar. Mhm, Januar 2009.
Scena zlocina: Kolibe narejene iz lesa, rafije, vej palm pa vse do sob in vil narejenih na klasicni nacin. Pescena plaza, modro nebo in morje, korale, koralna flora in fauna. Prijazno in ustrezljivo lokalno osebje, izbira lokalne hrane po kateri nimate prebavnih motenj. Beduinska "dnevna soba" kjer se posladkate s soki svezega sadja jagod, manga, pasionke, limon, s cajem ali kavico in kjer v miru lahko pokadite pipo miru (shisha po domace). In pa najpomembneje ... mir, blazeni mir pred vsemi prijatelji, za katere niste pravzaprav nikoli vedeli, da jih imate.
Detajli scene: razdalja od sobe do potapljaskega centra cca 30, do sokov, caja, kave in pipe cca 50m, do vecerje pa celih 60. Od centra do vode cca 25m +25m pomola. Kriza, vam povem!
Na lokalnem koralnem grebenu se vidi (pre)intenzivnost gradenj v okolici in neosvescenosti turistov. Precej unicen, ogromno koral odmrlo, precej jih je v komi in se pocasi, prav pocasi obnavljajo. V vednost 3m koralni greben je potreboval cca 750 let da je zrasel do svoje velikosti. Unicen pa je bil v slabih 5-10 letih. Upam, da se obrne na bolje.
Vseeno se da videti napoleone, murene, gruperje (kirnje), skate, hobotnice, trobente, ... mislim da jih je cca 2000 razlicnih vrst, zato se je bolje tu ustaviti.
Lokalni izleti so mozni s stirikolesniki ali s kamelami v puscavo, s 4x4 v barviti kanjon (priporocam), ogled samostana Sv. Katarine, v kaksen Wadi (izsuseno recno korito) z oazo, Dahab, El Tur, Naama Bay, Sharm Old Market,... Malo bolj oddaljeni pa v Kairo, Petro (Jordanija), Nuweibo, Tabo,...
1EUR = 7.3EGP (egiptovski funt)
Analiza: Kaj naj se povem? Tisti, ki ste ze bili tu, tako ali tako veste o cem govorim, tisti,ki pa se niste bili, pa verjetno tudi v prihodnje ne boste. Najveckrat izberete varianto all-inclusive v hotelih. Se splaca. No, pa smo vsi veseli in zadovoljni, da je tako.
slike >>> clicky-click <<< photos

S potepa po mestecu Alresford v grofiji Hampshire.
Vreme spremenljivo, sonce, oblaki, veter, sonce, oblaki, ... dezja hvalabogu zaenkrat se ni bilo.
Drugace pa +10C, pravi melem za notranje organe in ostale izturene dele telesa.
Lokalci (predvsem mladina) pa kar v kratkih hlacah (ne bi verjel, ce ne bi videl na lastne oci). Seveda barva njihove koze temu primerna - no ja, barve ni - prozorno bleda kot mlecna steklovina.
slike >>> clicky-click <<< photos

Z zadnjega potepa po Piranu.
Se misliti si ne morete, kako kako pase kosilat na soncku. :)
slike >>> clicky-click <<< photos

S sprehoda po Krizni gori.
slike >>> clicky-click <<< photos

S sprehoda okoli Blejskega jezera.
slike >>> clicky-click <<< photos

Z vcerajsnjega potepa po Celovcu.
slike >>> clicky-click <<< photos

Nekaj slikic s potepa po bozično novoletno okrašeni stari Ljubljani.
>>> slike clicky-click <<< photos

Veseli december - zveni znano?
Miklavz je ze za nami, 3 adventne nedelje tudi, cakata nas se bozic in silvester. Pa kup zurk, na katere smo vabljeni in se nam ne da, pa razbijanje glave kaj kupiti ... in se in se.
Ampak, saj ni tako hudo, ane? Za prijatelje si je treba cas uzet, se poveselit in ....
... in se nas je spet zbralo pol ducata, ravno prav. Stane (sofer) nas zjutraj nalozi v svojo makino blu in ze smo na poti.
Smer >>> Bad Ischl in St. Wolfgang. Pot pelje po avtocesti cez tunel Karavanke in naprej proti Salzburgu. Kaksen odcep, dva prej zavijete na Bad Ischl in naprej po lokalni poti.
Bad Ischl.
Prijetno mestece, razvleceno ob reki Ischl, znano po tem, da je imel tu Kaiser Franz Joseph skupaj s svojo Sisi letno rezidenco.  Znano tudi po svoji "Trinkhalle" kjer redno organizirajo kulturne in plesne prireditve. Samo mesto ni veliko in vam ne bo vzelo veliko casa, da si ga ogledate.
Info link: http://www.badischl.com/en
St. Wolfgang.
Mestece ob istoimenskem jezeru, zelo lepo urejeno. V adventnem casu se celo spremeni v en velik adventni sejem. Raznorazne ponudbe je veliko. Mestece je znano po istoimenski cerkvi z znamenitim Pacherjevim oltarjem in hotelom "pri belem konju" kje je Ralf Benatsky (???) napisal opereto "Pri belem konjicku kraj jezera, pred vrati sreca stoji ..."
Kot receno, stojnic je veliko, polna raznoraznih darilc, ki cakajo samo na vas, da jih kupite.
Ce zelite, se lahko z ladjo zapeljete do St. Gilgena, ki vas bo ravno tako pricakal s stojnicami, baklami in bozicnim okrasjem.
Ce imate cas, ce niste vezani na avtobusni prevoz, si le vzemite cas in pocakajte, da se stemni in se prizgejo lucke po mestu. Lepo za videt. Ce bo premrzlo stopite do stojnice s kuhanim vinom (Gluhwein) in se z njim pogrejte. Pase.
Info link:http://www.tiscover.at/at/guide/96863sy,en,SPOT/objectId,RGN212at/home.html?gclid=CIGf_6fdyZcCFQVMtAod-yYBRw
Kaj se. Bil je lep izlet in dobra druzba. Vreme nam je bilo naklonjeno. Imeli smo se prav fajn.
Vizuelni tipi pa najdete slikovni del zgodbe  slike >>> clikcy-click <<< photos

Sobotno jutro.
Sneg, sneg, sneg, povsod sneg. In se vedno naletava.
Avtobusna postaja Kranj. Nas 14, minibus in sofer.
Vsi smo na broju, odhod.
Smer? Na vzhod. Ven iz tega snega, soncu naproti. Ce sploh se obstaja. Ni ga bilo videti ze ... emmm ... i lot of tajm.
Vodja puta (Saso) nam zaupa naso prvo lokacijo. Obisk vojaskega muzeja  in prsutarne v Lokvah in obisk jame Vilenice, ki je v blizini. OK. Drvimo, hitimo, imamo napovedano uro za obisk muzeja ... je skoraj kot pri dohtarjih. Lokev. Muzej je privat, vodita ga moz in zena (?). V redu, za pogledat, ocitno da je lastnik strasten zbiralec. Prsutarna. Nismo edini. Ima jih ... ko pacova ... nekaj avtobusov ... eni ze mocno nabaseros. Cuje se zvok harmonike, zvok podplatov odmeva ... I wanna dens ... Majko mila, ste ze kdaj videli moonwalking na zvok harmonike. Toplo odsvetujem. Hitro nabavimo prsutka in ostale dobrote in sibamo proti jami. Jama Vilenice - majhna, lepa. Pozor - veliko stopnic vas caka, ker se spusti precej globoko. In ce se spustis po njih dol, moras po njih tudi nazaj gor. Simple as that. Kaj naj se recem, pojdite in si jo oglejte. Ne bo vam zal.
Vodja nam zaupa naslednji cilj: Trst - Miramare. Znano. Skoda le, da ni lepega vremena. Sicer padavin za spremembo ni in soncek le bezno sem ter tja pokuka izza oblakov. Nekaj si jih ogleda poslopje znotraj, ostali se razgledamo po okolici.
Ura je ze pozno popoldan, temni se, zapovedana je naslednja lokacija - visek dneva in izleta - papica in pupica - smer nazaj v Slovenijo proti Kopru.
Ni ravno tipicna 8., bo pa v redu. Kelnerici hoces-noces takoj padem v oci, no spet bo stala. Ja vem, ima nesto erotsko na meni ...
Zacnemno z bobici, nekateri bolj fini so ostali pri klasicnih predjedeh, za glavno jed pa smo druzno zbrali ombolo na 101 nacin (na 7 pa res); z melancani, spinaco, prsutom, klobaso, .... ma ne vem s cim vse. Vsega je bilo prevec. Domaci refosk je dobro polnil tisto nekaj malega preostalega prostora v zelodcih. Se dobro, da nam ni treba voziti. Po nekaj urah pitanja se vdamo in se prav pocaaasiii odpravimo proti domu.
In to je to. Imeli smo se oh in sploh in tko naprej .... pa se kdaj, ane?
Zahvala gre Sasotu za plan, koordinacijo in izvedbo izleta, Romanu za organizacijo prevoza in vsem ostalim za raznorazne opojne substance. Baje je vsega zmanjkalo. Se je kdo vprasal, da je nekaj narobe z nami?
Slikovni del zgodbe pa na >>> osmica
p.s.
S kelnerco ni bilo nic, po moje se je en mal us..... ;)

No, evo, še en vikend zdoma. Kandidat za čisto pravega cigana ??e.
Ob vsem dežju in napovedim, da bo vreme na vzhodu bolje kot pri nas na Gorenjskem, sem jekleni konjiček obrnil v to smer in zapeljal po beli (japajade, že dolgo ne več) cesti. Želja je bila nekam na toplo (ona) in kjer se kaj dogaja (on). Terme Olimje in Jelenov greben? Jah no, pa dajmo poskusit. Pa še Martinova sobota je.
Jelenov greben - od mojega zadnjega obiska izpred parih let se ni nič spremenilo, pravzaprav imam občutek, da se tudi ne razvija več. Očitno so dosegli višek in sedaj samo pobirajo plodove svojega preteklega dela. Postrežena hrana kar v redu, sicer pa precej draga. Na posestvu se da videti raznorazno divjačino (ne bom našteval, ker ne poznam tako dobro). Imajo lastno trgovinico v kateri lahko kupte klobase, salame, paštete, vino,..... Spodaj v vasi Olimje pa si lahko ogledate samostan (baje je še aktiven), kupite doma narejeno čokolado (mmm dobra) in poskusite doma zvarjeno pivo (kadar vozim ne pijem, tako da ...). Pod Jelenovim grebenom sem opazil celo golf igrišće, ne vem pa, koliko lukenj ima in kdo je lastnik.
Terme Olimje - meni terme že dalj časa ne sedejo več, zaradi prenatrpanosti in s tem povezane čistoče. Pa tak šunder je po bazenih, da sem imel občutek, da mi bo bobniče pognalo ven. Pospešeno delajo na novem projektu Terme Lux, po imenu sodeč ne bodo namenjene nam. če mene vprašate, terme kot terme in pika amen.
Vreme ni bilo dobro. V soboro je cel dan padalo, v nedeljo pa je bilo celo dopoldne megleno. Tako da naši vremenarji ... ja no ... konstanta ... zajeb. Ampak, za presekat, kot pravimo, je bilo čisto v redu.
"Nikom nije lepše neg' je nam, samo da je tako svaki dan."
Par slikic spodaj več pa na >>> Jelenov greben - Olimje
  

Po nekajdnevnem slabem vremenu in de??ju kon????no na soncu. ????udovit, topel dan ... son????na o????ala, kratki rokavi ... sicer slaba tola??ba ob spominu kje sem bil lansko leto ob tem ????asu, ampak bolje to kot ... ??e pomnite tovari??i.
Nekaj utrinkov pa tu ... Piran-Izola

Že nekaj časa nam je hodilo poglavi, da bi obiskali majhno vasico Rassach na avstrijskem Koroškem (ali pač Å tajerskem). Vas je bila vsakič, ko smo jo prečkali z avti, urejena, čista, oblečena v rožah in posejana s poljskimi izdelki značilnimi za tisti letni čas. Odločitev je padla, vreme nam je bilo več kot naklonjeno.
Vas je resnično urejena, kar se pa tiče "biznisa" so nekaj svetlobnih let pred našimi, slovenskimi kmeti. Vse je urejeno, z veliko mero okusa, prijaznost na vsakem koraku, cene pa ... no ja, nižje kot pri nas. Samopostrežne in samoplačniške stojnice niso niti nobena redkost niti nič novega, vse deluje, vsi plačujejo kot je nakazano, brez problemov. Ja, še veliko se moramo naučiti.
Sicer je pa naša Koroška tudi lepa, še posebej kadar je obsijana s soncem in žari v jesenskih barvah. Naša baza je bila na Ribnici na Pohorju. Majhna vasica, malce bogu izza nogu, ampak imajo vse kar imajo veliki. Zadnje čase se je začela turistično razvijati in to v peti prestavi bi rekli. Ljudje so prijazni, ampak samosvoji, tega jih je izučila narava in odmaknjenost od večjih središč. Ali jih sprejmeš in oni tebe, ali pa tam nimaš kaj početi. Preprosto, brez filozofiranja.
Kadar se vozite po Koroški se ustavite (po predhodnem dogoru) v gostilni Pri Å krubiju pod Peco (potrebno iti skozi čŒrno na Koroškem), še enem koroškem "slepem rokavu", kjer bo lastnik Peter nad vami poskusil narediti atentat z odlično hrano, predvsem predjedmi.
In če je vreme lepo, je velika verjetnost, da se mimogrede na kozarcu rujnega oglasi lastnik najstarejšega Harley Davidsona v Sloveniji. Narejen leta 1927, še vedno popolnoma originalen. Lastnik Harleja pa ... približno istih let. Dihata eden za drugega.
Nekaj slikic s potepa, več pa na Ribnica>Rassach - galerija
  
 

Kje: Črna na Koroškem
Kdaj: 6. sep, 2008
Zakaj: zaradi krompirja (pra??enega se ve)
Tako je, kadar greš v Celovec firbcat in padeš v gnečo, tako, da samo gledaš kako čimprej iz nje priti.
No ja, pa bil je lep sončen dan, ravnopravšnji za potepe.
Priznam, koro??ci so se lotili krompirja bolje kot mi, gorenjci. Vse je ??timalo, od parkiri??????a do ponudbe pra??enega krompirja plus ... ni ga zmanjkalo, tako kot v ????en????urju. ????lovek je presene????en, s ????im vse pripravljajo pra??en krompir, pa ne mislim na??tevat. Najbolje, da naslednji???? sami preverite. Vredno obiska.
Par linkov okoli dogodka kjer lahko ??e kaj izveste
Dru??tvo za priznanje pra??enega krompirja kot samostojne jed
Me??ica v besedi in fotkah
Dogaja se 
Bajta.si
In nekaj slikic spodaj, ve???? pa na festival pra??enega krompirja - galerija
  

Smer - jug, morje, Hrvaška, Dugi otok
Posebnosti - mir, dobra riba, dobro vino in dobro oljčno olje
Namen - Čista uživancija
Še kaj? - bogat podvodni svet, še posebej v jamah, votlinah,...
Čas potovanja: avgust 2008
Dni: premalo

Se mi zdi, da smo letos zaključili še preden smo začeli. Človek se dvakrat okoli obrne in že je vsega konec.
čas beži .... podn. V spomin spodaj nekaj slikic, več pa na .... Dugi otok - galerija